Omemba: Branko Cestnik

»V naravi urnikov se duhovnik in pisatelj tepeta, ker eden hoče imeti več časa kot drugi.«

»Bolnica Tevakin, ki jo lahko še danes obiščemo, je bila zelo uspešna. Mislim, da je v njej umrl samo en človek.«

»On je nekako z Bogom opravil.«

»Njegova kazen je kazen Kajna. On ve, da bo blodil in begal po tej Zemlji.«

»V maju 1945 so bili v taborišču nekaj časa zaprti vojni jetniki, tudi Hrvati.«

»Ko ustvarijo klin in složno letijo, dobro poglej, če je v formaciji vrzel. Če opaziš razmik med žerjavi, tolik, da bi tam lahko letela še ena ptica, vedi, to je prostor zate. Skoraj boš tam, med njimi, mrtev tovariš ob mrtvih tovariših. Duša v telesu bele ptice.«

»Lastnoročno sem ubil za pol potniškega vagona civilistov, Rusov in Ukrajincev, Ciganov in Židov. Žide še posebej rad …«

»Nikoli ne bom nikogar ubil.«

»Kot duhovnik si podoben pisatelju, če si poslušalec in ohranjevalec zgodb. Nekatere zgodbe ostanejo samo v tvojem srcu, ker imaš spovedno molčečnost, druge pa te nagovorijo tako, da jih podeliš drugim v pridigah. Kot ohranjevalec, poslušalec zgodb se začneš tudi izražati, začneš pisati. Zdi se mi, da se duhovniška drža v odnosu do življenjskih zgodb pozna tudi v mojih romanih.«

»Razmik med žerjavi je pravzaprav prerokba o skorajšnji smrti vojaka, a prerokba z vstajenjskim pridihom. Žerjav je simbol duše, ki plava in gre v neskončnost.«

»V ospredju je sporočilo miru sredi vojne, sporočilo, da je sredi pekla in mnogih preizkušenj možno ohraniti čisto dušo – z Božjo pomočjo, z odločnostjo, s pomočjo prijateljev je možno ohraniti čisto dušo.«

»Metelkova je nekakšen mitski kraj. Nekateri mladi, ki pridejo študirat v Ljubljano, verjamejo v njegovo pripoved o alternativnosti, drugačnosti, svobodi. Zdi pa se mi, da je še posebej v zadnjem času ta svoboda postala neke vrste suženjstvo.«

»Pogosto pride do hitrega izključevanja, ker gre na ideološki ravni za prepoznavanje gesel. Ne gre za to, da bi se ljudje ukvarjali z dejansko teorijo ali razmišljali o družbi.«

»Če spoznaš absolut, ti ne more pomeniti drugega kot absolutno, kot vse. Pa ni pomembno, ali si musliman, kristjan, jud ali pripadnik kakšne druge religije, ki priznava takšen absolut.«

»Največ empatije čutim do ljudi, ki so izrinjeni iz možnosti, da bi preživeli, da bi izražali svojo stisko ali svoja prepričanja, seveda ne glede na nacionalnost, vero ali barvo kože.«

»Kot duhovnik si podoben pisatelju, če si poslušalec in ohranjevalec zgodb. Nekatere zgodbe ostanejo samo v tvojem srcu, ker imaš spovedno molčečnost, druge pa te nagovorijo tako, da jih podeliš drugim v pridigah. Kot ohranjevalec, poslušalec zgodb se začneš tudi izražati, začneš pisati. Zdi se mi, da se duhovniška drža v odnosu do življenjskih zgodb pozna tudi v mojih romanih.«

»Razmik med žerjavi je pravzaprav prerokba o skorajšnji smrti vojaka, a prerokba z vstajenjskim pridihom. Žerjav je simbol duše, ki plava in gre v neskončnost.«

»V ospredju je sporočilo miru sredi vojne, sporočilo, da je sredi pekla in mnogih preizkušenj možno ohraniti čisto dušo – z Božjo pomočjo, z odločnostjo, s pomočjo prijateljev je možno ohraniti čisto dušo.«

»Metelkova je nekakšen mitski kraj. Nekateri mladi, ki pridejo študirat v Ljubljano, verjamejo v njegovo pripoved o alternativnosti, drugačnosti, svobodi. Zdi pa se mi, da je še posebej v zadnjem času ta svoboda postala neke vrste suženjstvo.«

»Pogosto pride do hitrega izključevanja, ker gre na ideološki ravni za prepoznavanje gesel.«

»Če spoznaš absolut, ti ne more pomeniti drugega kot absolutno, kot vse. Pa ni pomembno, ali si musliman, kristjan, jud ali pripadnik kakšne druge religije, ki priznava takšen absolut.«

»Največ empatije čutim do ljudi, ki so izrinjeni iz možnosti, da bi preživeli, da bi izražali svojo stisko ali svoja prepričanja, seveda ne glede na nacionalnost, vero ali barvo kože.«

»Bi Jezus imel podkast?«

»Kaj ljudje od nas pričakujejo, kaj dobrega lahko ponudimo, kaj lahko pokažemo, po možnosti na neki svež ali premieren način in na odru pred ljudmi – tako pred interno strokovno javnostjo kot pred splošno zunanjo javnostjo. To je pravzaprav tudi namen tega Avdiofestivala.«

»Mirno lahko rečemo, da tri četrtine ljudi tako ali drugače bolj ali manj pogosto ali redno še zmeraj spremlja radijske programe, kar je izjemno visoka številka.«

»Poenostavljeno povedano: gre za aplikacijo, ki prek pametnih naprav ponuja – najbolj prek pametnega telefona – dostop do skoraj vseh radijskih programov v Sloveniji, ne samo do programov Radia Slovenija, ampak tudi do vseh komercialnih in preostalih radijskih programov.«

»Kako postaviti piko dogajanju po Sloveniji, če tam nisi prisoten?«

»Bi Jezus imel podkast?«

»Ali podkast potrebuje urednika?«

»V čem je prednost živega radijskega programa?«